Vročina

Radila. Naporno. I zanemarila od proljeća svoju web-stranicu. A onda stigao odmor, ljenčarenje i vrućine. Pa sam se poigrala sa stihovima. Evo ljetnog uratka na kajkavskome.

Vročina

Sonce blešči

od ranega jutra,

obloke zapirem

i bežim nutra. 

Bormeš ga greje,

vroče je kak v peči,

se mi je žmevke,

moram si male leči.

Po posteli se vrtim,

vanjkuš mi smeta,

sa sem se ošvicala,

komaj čakam kraj leta.

Ceclajbek raskapčam

da me ne stišče,

cecke po toj vročini

i tak ne gledi nišče.

Fejst sam žejna,

moram se zdiči,

a i želudec mi

kak gladni ftič kriči.

Po kuhnji se pomalo

od šporeta do stola klatim,

z gemištom se nacejam

i šnicline mlatim.

Jajca za pohance

razbijam v zdeli,

med friška mi je zašel

i šlaprtek celi!

Takova duha

ni za zdržati,

moram fletno

zdelu oprati.

Z jajcima se po vročini

ni za igrati,

bila drobna il' velka

z njima treba znati.

Veter je zapuhal

posle obeda,

morti bu i dežđa,

tak nekak zgleda.

Čez fironge puščam

friškoga zraka,

vročina popušča

više ni tak jaka.

Navečer v posteli

opet vročina,

bormeš me vužgala

Njegva blizina!